Bruselj ne bo uvedel povračilnih ukrepov proti ameriškim carinam pred 7. avgustom. Evropska komisija je sporočila, da bodo povračilne carine na ameriško blago v vrednosti več kot 90 milijard evrov začele veljati s tem datumom. Medtem pa se poraja vprašanje, ali bi birokracija EU bolj ovirala podjetja kot Trumpovi carinski ukrepi. Nekateri poročajo, da so ZDA in EU blizu trgovinskega sporazuma, ki bi vključeval 15-odstotne carine na evropski uvoz, kar je podobno nedavno sklenjenemu sporazumu.

Brazilija preučuje možnosti za povračilne ukrepe proti Združenim državam Amerike po tem, ko je ameriška administracija uvedla 50-odstotne carine na jeklo. Možni ukrepi vključujejo začasno ukinitev trgovinskih koncesij, naložb ali sporazumov o intelektualni lastnini. Brazilsko ministrstvo za razvoj in industrijo ima 30 dni časa, da oceni, ali so Trumpove carine v skladu z zakonom o recipročnosti. Indija se prav tako sooča s 50-odstotnimi carinami na izvoz v ZDA, kar je posledica nesoglasij glede nakupa ruske nafte.

Viri poročajo, da sta EU in ZDA blizu dogovora o 15-odstotnih uvoznih carinah na nekatere evropske izdelke, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. EU je pripravila povračilne ukrepe v vrednosti skoraj 100 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj. Rast na evropskih borzah je bila deloma posledica optimizma zaradi ameriškega trgovinskega sporazuma z Japonsko, kar je spodbudilo upanje na podoben dogovor med EU in ZDA, zlasti za avtomobilski sektor. Nemški kancler je omenil nujnost odločitev.

V zgodnjih jutranjih urah je pred nočnim klubom v grškem mestu Patras prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je po brutalnem pretepu umrl 30-letni moški romske narodnosti. Spor se je začel med dvema skupinama gostov v notranjosti kluba zaradi domnevno nepomembnega razloga, nato pa se je nasilje stopnjevalo pred objektom. Kljub hitremu prevozu v bolnišnico je žrtev podlegla hudim telesnim poškodbam. Le nekaj ur po potrditvi smrti so v mestu izbruhnili povračilni ukrepi. Skupina ljudi je napadla in popolnoma razdejala drug gostinski lokal, ki je prav tako v lasti lastnika nočnega kluba, kjer se je zgodil prvotni pretep. Policija je na prizorišču opravila ogled, incident pa je povzročil precejšnjo materialno škodo in dodatne napetosti v lokalnem okolju. Oblasti preiskujejo okoliščine pretepa in iščejo storilce, ki so povzročili smrtne poškodbe.

Evropska unija je zeleno luč prižgala za uvedbo povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov, če bi propadla pogajanja z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta poteza predstavlja konsolidacijo evropskega odpora proti ameriškim trgovinskim pritiskom. "Ena velika lista" je naslov članka, ki ga je objavil EURACTIV.pl, in povzema dnevniški "briefing" iz evropskih prestolnic z dne 24. julija, ki podrobno opisuje potek svetovne trgovinske vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v enem tednu izvedle množičen in šest skupinskih napadov z visoko natančnim orožjem na vojaško industrijo in energetske objekte v Ukrajini. Prav tako so poročali, da so ruske sile zavzele pet naselij v Donecki ljudski republiki, tri v Zaporožju in eno v Harkovski oblasti.

Pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o carinah se krepijo pred rokom 1. avgusta. Oblikuje se možnost dogovora o 15-odstotni carini, vendar EU že pripravlja povračilne ukrepe v primeru neuspeha pogajanj.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Ruski poslanci so soglasno podprli poziv premierju Mihailu Mišustinu, da pripravi ukrepe za zaščito ruskih sredstev v tujini pred morebitno krajo. Za poziv je glasovalo 404 poslancev.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je napovedal ostre povračilne ukrepe zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na naselje Horli v Hersonski oblasti. V napadu na silvestrovo, ki je po ruskih navedbah ciljal kavarno in hotel na obali Črnega morja, naj bi bili ubiti civilisti. Medvedev je dogodek označil za nameren in brutalen zločin, ki ga je primerjal z nacističnimi poboji v vasi Hatin leta 1943. Po njegovih besedah morajo povračilne ukrepe občutiti tako neposredni storilci kot tudi njihovi poveljniki, napad pa je opredelil kot teroristično dejanje. Ruska stran trdi, da je šlo za načrtovan napad na civilne objekte v času praznovanja novega leta. Napetosti v regiji Herson se tako še naprej stopnjujejo, saj obe strani redno poročata o uporabi brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto. Izjave Medvedeva odražajo nadaljevanje ostre retorike Kremlja glede vojaških operacij v Ukrajini in napovedujejo morebitno zaostritev ruskih povračilnih operacij na ukrajinsko infrastrukturo in poveljniške centre.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Poveljnik iranske enote Sarallah, generalmajor Mohammad Ali Džafari, je v uradni izjavi opozoril Izrael pred kakršnimi koli novimi vojaškimi dejanji proti Teheranu. General je poudaril, da bo iranski odgovor na morebitno ponovno "neumno dejanje" Izraela bistveno močnejši in odločnejši od vseh dosedanjih povračilnih ukrepov. Izjava prihaja v času povečanih regionalnih napetosti, kjer iranski vojaški vrh stopnjuje retoriko o pripravljenosti svojih sil na obrambo in povračilo. Po besedah generala Džafarija, ki vodi strateško poveljstvo pod okriljem Revolucionarne garde, so iranske zmogljivosti zdaj na ravni, ki omogoča zadajanje uničujočih udarcev ob morebitni eskalaciji sovražnosti. Poudaril je, da vsaka nova pustolovščina sovražnika ne bo ostala nekaznovana, temveč se bo nanjo odgovorilo s silo, ki bo presegla prejšnje operacije. Takšna opozorila so v iranskem vojaškem diskurzu pogosta, vendar tokratna izjava odraža specifično pripravljenost na neposredno konfrontacijo v primeru izraelskega posega.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

Bret Burkholder je vložil tožbo, v kateri trdi, da je bil diskriminiran zaradi svoje starosti in da se mu je povrnilo zaradi izražanja pomislekov glede zakonitosti združitve zapora in šerifovega urada v okrožju Grand Forks.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v usklajenem odzivu na odločitve nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa uvedli stroge omejitve vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za neposreden povračilni ukrep po tem, ko so ZDA uvedle vizumske omejitve za uradnike in državljane teh zahodnoafriških držav. Odločitev obeh držav sledi podobnemu koraku Nigra, kar nakazuje na vse večjo diplomatsko usklajenost znotraj Zveze sahelskih držav. Ukrep pomeni zaostrovanje odnosov med Washingtonom in sahelsko regijo, kjer so se v zadnjih letih zvrstili vojaški udari. Nove oblasti v Bamaku in Ouagadougouju se vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih zahodnih zaveznic in krepijo vezi z drugimi globalnimi silami, predvsem z Rusijo. Prepoved vstopa za Američane bo po ocenah analitikov otežila delo humanitarnih organizacij in preostalih diplomatskih predstavništev v regiji, ki se že sedaj spopadajo z varnostno nestabilnostjo in omejitvami gibanja.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Iransko zunanje ministrstvo je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico (RCN) za teroristično organizacijo. Ta poteza Teherana velja za neposreden povračilni ukrep po tem, ko je Kanada preteklo leto na seznam terorističnih skupin uvrstila iransko revolucionarno gardo (IRGC). Diplomatski spor med državama se je s to odločitvijo močno zaostril, saj gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično entiteto. Analitiki ocenjujejo, da je iranska razglasitev predvsem politične narave in nima praktičnih pravnih učinkov zunaj iranskega jurisdikcijskega območja, vendar pa dodatno obremenjuje že tako napete odnose med zahodnimi zaveznicami in islamsko republiko. Kanadska vlada se na to potezo uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne poteze Irana označili za poskus odvračanja pozornosti od lastnih dejanj na področju kršitev človekovih pravic in podpore regionalni nestabilnosti. Dogodek pomeni novo poglavje v diplomatski vojni med Ottawo in Teheranom, ki nima vzpostavljenih neposrednih diplomatskih stikov že od leta 2012.

Mali in Burkina Faso sta napovedala popolno prepoved izdajanja vizumov in vstopa v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdili zunanji ministrstvi obeh zahodnoafriških držav, ki sta poudarili, da gre za neposreden povračilni ukrep. Ukrep je stopil v veljavo takoj in predstavlja odgovor na predhodne omejitve, ki jih je Washington uvedel proti njunim državljanom. Vojaški oblasti v Bamaku in Ouagadougouju sta se za ta korak odločili po tem, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sredi decembra omejile vstop prebivalcem teh dveh držav. Gre za zaostritev diplomatskih odnosov, pri čemer afriški državi vztrajata pri načelu vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Napovedana prepoved vstopa bo močno omejila potovanja ameriških diplomatov, poslovnežev in turistov v to regijo.

Ameriški igralec in glasbenik Will Smith je bil tarča tožbe, ki jo je vložil violinist, udeleženec njegove svetovne turneje leta 2025. Glasbenik v tožbi trdi, da je bil neupravičeno odpuščen kot povračilni ukrep, potem ko je prijavil domnevno spolno nadlegovanje. Tožnik navaja, da se je Smith obnašal plenilsko, kar je privedlo do neprijetnega delovnega okolja in kasnejše prekinitve sodelovanja. Tožba, ki je bila vložena v začetku tega tedna, podrobno opisuje obtožbe o povračilnih ukrepih, ki naj bi sledili prijavi neprimernega vedenja. Gre za odmeven primer v hollywoodski industriji, saj obtožbe neposredno letijo na enega najbolj prepoznavnih zvezdnikov. Pravni zastopniki igralca se na obtožbe uradno še niso odzvali, vendar primer že sproža burne razprave o varnosti zaposlenih na velikih glasbenih turnejah.

Ameriški igralec Will Smith se je znašel sredi pravnega postopka, potem ko je violinist Brian King Joseph vložil tožbo na višjem sodišču v Los Angelesu. Glasbenik zvezdnika in njegovo podjetje Treyball Studios Management, Inc. obtožuje spolnega nadlegovanja, neupravičene odpovedi delovnega razmerja in povračilnih ukrepov. V tožbi, ki je bila vložena v torek, 30. decembra, Joseph opisuje vrsto travmatičnih dogodkov, ki naj bi se zgodili med njunim sodelovanjem. Igralec je preko svojih predstavnikov vse očitke kategorično zanikal. Primer je v javnosti sprožil precej pozornosti, saj gre za eno vidnejših tožb proti hollywoodskemu zvezdniku v zadnjem obdobju. Tožnik zahteva odškodnino za povzročeno škodo, medtem ko Smithova stran napoveduje odločen boj za dokazovanje nedolžnosti. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bi proces lahko trajal dlje časa, saj vključuje zapletene trditve o delovnih razmerjih in osebnem ravnanju v zabavni industriji.